Nevro paradigma je pravzaprav prevod biološke realnosti človeka v različne dimenzije družbenega življenja. Nevronska mreža predstavlja komunikacijsko platformo, ki omogoča interakcijo med notranjim in zunanjim zaznavnim svetom. Vsak dražljaj pomeni komunikacijo, lahko rečemo celo, da vse kar je, je pravzaprav komunikacija.

Nevron je osnovni gradnik možganov in nevronske mreže, s tem pa tudi naše komunikacije. Ena izmed primarnih funkcij nevrona je sprejemanje in oddajanje senzoričnih informacij iz zunanjega sveta. Nevroni skrbijo za oddajanje, sprejemanje, prevajanje in transformacijo motoričnih ukazov mišicam, ena ključnih nalog pa je prenos električnih signalov za senzomotorni aparat, saj se s tem omogoča interpretacijo in kontekst za vsako komunicirano vsebino.

Nevro paradigma je pravzaprav biološka komunikacijska platforma, ki nam omogoča ekološkost, konciznost ter učinkovitost pri komuniciranju.

Naš um pa ni več zgolj domena možganov, ampak celega telesa. Če je Descart dojel “cogito, ergo sum” (misli-naredi-čuti paradigma), nova dognanja nevroznanosti pravijo, da je kognicija utelešena. Ta nevronska interakcija je metafora za definicijo našega Jaza. Svoj zunanji svet dojemamo preko celega telesa – vsepovsod, kjer je nevrologija, je tudi naša kognicija. Najprej sprejmemo dražljaj preko senzornega aparata, nato ga preko nevronske mreže prevedemo v možgane, ki pa dodajo kontekst in interpretacijo dražljaja. Zato bi danes lahko rekli: čutim, torej sem, ki pa narekuje paradigmo čutim-naredim-mislim.

Tudi z novo teorijo čustvenega konstrukta (in s tem interpretacijo stvarnosti) dobimo nove, zelo drugačne globine. Če je še do nedavnega veljalo, da obstaja univerzalnost v čustvovanju, je vedno več dokazov o tem, kako kulturna predpostavka definira čustvovanje posameznika. Univerzalnega čustvenega odtisa ni – obstaja le čustveni konstrukt, ki ga kultura posameznika definira v končne občutke. Vsako čustvo je posledica avtomatizacije občutkov in interpretacije konteksta.

Povzetek naše neuroparadigme pravi, da se človeka lahko obravnava zgolj celostno, po vzoru biopsihosocialnega modela, ki zajema vse tri dimenzije percepcije: biološko, psihološko in sociološko. Le s celovitim pristopom lahko razrešujemo problematiko, gradimo ekološko, ter uživamo zdrave učinke naše prisotnosti na tržišču.

Rezerviraj si termin