Kako vem, da delujem v kriznih okoliščinah?

Preden v kriznih razmerah sprejmemo katerokoli odločitev si oglejmo, kaj kriza sploh je. Je res tako grozno kot se sliši? Kot se vidi? Kakšen je občutek? 

Kriza ni nič drugega kot okoliščine, na katere nismo najbolje pripravljeni. Ali bolje, največkrat so to okoliščine, v katerih imamo bolj malo kontrole, morda celo premalo znanja, da bi se uspešno soočili z zapleti, ki jih prinašajo dane krizne okoliščine. Morda bo najbolje, če štartamo iz strokovne literature in poiščemo nekaj definicij krize. Še prej pa povem, da so osnovne definicije pomembne zaradi okvirja (frame) in leče, skozi katere bomo interpretirali tisto, kar zaznavamo v svojem okolju.

Kaj je kriza?

  1. Kriza je sociološka, ekonomska, politična in okoljska silnica odgovorna za stvaritev več sprememb kot katerikoli drugi pojav. Kriza povzroči v zelo kratkem času največje število sprememb v naravi. 
  2. Coombs (2010): “Kriza je funkcija percepcij, ki temeljijo na kršitvi močnega pričakovanja.” Npr.: gladina morja ob plimovanju niha v Piranskem zalivu za približno 66cm. Takrat, ko niha več, in morje poplavlja naseljeni del Pirana, predstavlja krizne razmere, saj se poškoduje lastnina, onemogočeno je normalno gibanje ter predstavlja zdravstveno pretnjo – voda je tam, kjer je ne pričakujemo, zato v Piranu ob času visoke plime sirena opozarja na potencialno krizo. Predvsem gre za družbeni konsenz, kdaj so naša pričakovanja toliko kršena, da predstavljajo rizik in pretnjo, ki ustvari percepcijo krize. Ko ljudje pričnejo verjeti v krizo, takrat se pričnejo vesti drugače kot običajno.
Lerbinger (1977)Seeger, Sellnow and Ulmer (2003)Coombs (2010)
Naravna katastrofaJavna percepcijaNaravna katastrofa
Tehnološka krizaNaravna katastrofaZloba
SpopadKriza storitve ali produktaTehnični zlom
ZlobaTeroristični napadČloveški zlom
Organizacijski prekrškiEkonomska krizaIzzivi
Nasilje na delovnem mestuKriza človeških virovMegaškoda
GovoriceIndustrijska krizaOrganizacijski prekrški
Teroristični napadi/katastrofe zaradi človeškega faktorjaRazlitje (nafta, kemikalije)Nasilje na delovnem mestu
Transportna katastrofaGovorice
Kriza zaradi okoljskih faktorjev
Tipologije krize (Sellnow & Seeger, 2013)
  1. Kriza najpogostoje udeležence ulovi nepripravljene, kljub temu, da so opozorilni znaki ves čas na dometu roke.
  2. Največkrat se zgodi radikalna sprememba iz normalne dinamike (status quo) ob zlomu splošnih predpostavk in pričakovanj, ki predstavljajo normalo, ter nenazadnje motena normala, s tem da je vsaka projekcija in napoved omejena ali nična.
  3. Tako intenzivna kršitev pričakovanj predstavlja negotovost, psihološko neugodje in povišanje nivoje stresa – vključi se  “napadi ali umakni se” stresni mehanizem. V naravi se fight or flight mehanizem manifestira v 4 korakih, ki so metafora za različne oblike odziva na dražljaj:
    • najprej se zgodi ‘zamrznitev’ – organizem se ustavi brez reakcije, pozornost je na višku
    • naslednja naravna reakcija je beg
    • če beg ni možen ali je neučinkovit, organizem prične z bojem za preživetje
    • ko niti boj ne deluje več, je zaigrana smrt še zadnja t.i. reakcija, da bi se organizem obvaroval nevarnosti.
  4. V krizi se pojavita v povišanih nivojih občutki tesnobe in strahu – prevladujoče čustvovanje, ki ljudi sili v neko aktivnost, reakcijo na dane okoliščine.
  5. Kriza narekuje aktivnosti za morebitno zajezitev ali preprečevanje nadaljne škode.
  6. Kriza je specifičen, nepričakovan, izreden dogodek ali serija dogodkov, ki ustvarja visoke nivoje negotovosti in nevarnost visoko prioritentnim ciljem/nalogam.
  7. Definicija krize narekuje, da jo je potrebno zadržati znotraj specifičnih parametrov, kar pa ne velja za zdravstveno ali energetsko krizo.

Skozi čas se je razvilo kar nekaj definicij in pristopov do soočanja in delovanja v krizi. Naš okvir je sledeč:

  1. Epidemija Covid19 je zdravstvena kriza. Ogrožena so življenja ljudi in družbeni standard, postala je geopolitičen problem. Po nekaterih podatkih se je podnebna kriza nekoliko zmanjšala, kar pa ne pomeni, da je odsotna.
  2. Družba je ugotovila, da trenutne razmere odstopajo od normale in kršijo družbeni konsenz pričakovanj.
  3. Kriza ni samo enega tipa; začne se z enim tipom krize, ki za seboj povleče ostale tipe.
  4. Epidemija nas je ulovila povsem nepripravljene.
  5. Napovedi in projekcije so povsem nezanesljive.
  6. Ljudje so zelo nezadovoljni, kritični in celo fizično agresivni. Pojavljajo se špekulacije, dezinformacije in upori.
  7. Ljudje konstantno iščejo obvode in ‘upogibanje’ pravil, zato da bi lahko čimbolj normalno preživeli to obdobje epidemije – občutki tesnobe in strahu so prisotni.
  8. Vellika večina ljudi poskuša sprejeti nek plan, neko strategijo, ki bi omogočala normalno delovanje.
  9. Vsi visoko prioritetni cilji so ogroženi, naloge pa praktično onemogočene.
  10. Zaenkrat še ne vemo kako naprej.
Credits: https://www.socialchorus.com/

Krizni pogoji so kar popolnjeni, morda bi morali še kakšnega našteti. Zaenkrat nas zanima le, kakšna je realnost in kako bomo lahko to realnost spremenili. Zato sem pripravil serijo zapisov o tem, kako se soočiti z danimi razmerami, kaj lahko naredim sam, in kakšen odnos naj vzpostavim do vseh ostalih spremenljivk, ki se dnevno spreminjajo. Naslednji zapis bom objavil v četrtek, pisal pa bom o tem, kako nas ‘kriza’ ujame nepripravljene, predvsem pa, kaj lahko danes naredim, da izboljšam situacijo.

V času krize je ključna strategija.

One thought on “Kako vem, da delujem v kriznih okoliščinah?

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s